Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev

Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev
鎮壓反革命運動
Plakat za promocijo kampanje, 1951
Datum	1950 - 1953[1]
Lokacija	Ljudska republika Kitajska
Metode	Smrtna kazen Aretacija
Posledice	2.620.000 aretiranih 712.000 usmrčenih[2] 1.290.000 zaprtih[2] 1.200.000 pod nadzorom[2]
Udeleženci v civilnem konfliktu
Republika Kitajska preostale sile Oborožene sile Republike Kitajske KMT vohuni Skrivne družbe in tolpe Beli lotos Gelaohui Jiguandao  Ljudska republika Kitajska Komunistična partija Kitajske Ministrstvo za javno varnost
Število
3.000.000[3]

Kampanja za zatiranje protirevolucionarjev (kitajsko: 镇压反革命; pinjin: zhènyā fǎngémìng; dob.: 'zatiranje protirevolucionarjev' ali skrajšano kot kitajsko: 鎮反; pinjin: zhènfǎn) je bila prva politična kampanja Ljudske republike Kitajske, namenjena izkoreninjenju opozicije, zlasti nekdanjih funkcionarjev Kuomintanga (KMT), obtoženih poskusa spodkopavanja nove komunistične vlade.^[1] Začela se je marca 1950, ko je Centralni komite Komunistične partije Kitajske izdal direktivo o eliminaciji banditov in vzpostavitvi novega revolucionarnega reda (kitajsko: 關於嚴厲鎮壓反革命分子活動的指示), in se končala leta 1953.^[4][5]

Kampanja je bila izvedena kot odziv na upore, ki so bili pogosti v prvih letih Ljudske republike Kitajske. Osebe, ki so bile med kampanjo napadene, so bile nato označene za "protirevolucionarje" in javno obsojene na množičnih sodnih procesih. Precejšnje število "protirevolucionarjev" je bilo aretiranih in usmrčenih, še več pa jih je bilo obsojenih na "delovno reformo" (kitajsko: 勞動改造; pinjin: láodòng gǎizào).^[6] Po uradnih statističnih podatkih Komunistične partije Kitajske (KPK) in kitajske vlade iz leta 1954 je bilo v kampanji aretiranih vsaj 2,6 milijona ljudi, približno 1,3 milijona ljudi je bilo zaprtih, 712.000 pa usmrčenih.^[5][7] Nekateri znanstveniki in raziskovalci se strinjajo s številom usmrtitev,^[2] drugi pa so podali svoje lastne ocene, ki se gibljejo od 500.000 do 1 ali 2 milijona.^[8][9] Kitajski voditelj Mao Cetung je priznal, da so bile storjene napake in da so bili ubiti tudi nedolžni ljudje.^[10]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Yang Kuisong (Marec 2008). »Reconsidering the Campaign to Suppress Counterrevolutionaries«. The China Quarterly. 193: 102–121. doi:10.1017/S0305741008000064. S2CID 154927374.Predloga:Paywallsummary Arhivirano 2016-07-05 na Wayback Machine.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3} Guo, Xuezhi (29. avgust 2012). China's Security State: Philosophy, Evolution, and Politics (v angleščini). Cambridge University Press. str. 62. ISBN 978-1-107-02323-9. Among them, 712.000 counterrevolutionaries were executed, 1.29 million were imprisoned, and 1.2 million were subject to control at various times.
3. ↑ »鎮壓反革命運動«. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2018. Pridobljeno 31. julija 2018. 新中國成立后，國民黨有計劃地潛伏和殘留在大陸上的土匪、惡霸、特務、反動黨團骨干、反動會道門頭子和其他反革命分子約有３００余萬人
4. ↑ Strauss, Julia C. (2002). »Paternalist Terror: The Campaign to Suppress Counterrevolutionaries and Regime Consolidation in the People's Republic of China, 1950-1953«. Comparative Studies in Society and History. 44 (1): 80–105. doi:10.1017/S001041750200004X. ISSN 0010-4175. JSTOR 3879401. S2CID 144001444.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Huang, Zhong. »第一次镇反运动考察（含注释）«. Yanhuang Chunqiu (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2020. Pridobljeno 19. julija 2020.
6. ↑ Brown, Jeremy. »Terrible Honeymoon: Struggling with the Problem of Terror in Early 1950s China.«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2009.
7. ↑ »新中国成立初期大镇反：乱世用重典(8)«. Renmin Wang (v kitajščini). 4. januar 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2020. Pridobljeno 17. februarja 2020.
8. ↑ MacFarquhar, Roderick (1997). The Politics of China: The Eras of Mao and Deng (v angleščini). Cambridge University Press. str. 37. ISBN 978-0-521-58863-8. But the primarily urban campaign against counterrevolutionaries may have resulted in as many as 500,000 to 800,000 deaths (see Stavis, The politics of agricultural mechanization, 29).
9. ↑ Maguire, Edward R.; Brookman, Fiona; Maguire, Mike (29. marec 2017). The Handbook of Homicide (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 470. ISBN 978-1-118-92448-8. Other scholars put the number of executed people during the Campaign to Suppress Counterrevolutionaries between 1 million and 2 million (Dikotter 2013: 83; Pye 1991: 235; Strauss: 2002: 87).
10. ↑ Kirby, William C. (26. oktober 2020). The People's Republic of China at 60: An International Assessment (v angleščini). BRILL. str. 189. ISBN 978-1-68417-121-7.